This Wonderful Life
UTRINEK IZ MOJIH MISLI:
Večkrat pomislim, kako je bilo, ko so bili moji starši mojih letih- kako je bilo spoznati osebo na tisti spontan, pristen način.. ne preko socialnih omrežij, kjer lahko o njej že vse prebereš, preden jo prvič sploh zares spoznaš.
Mogoče po tiho upam, da bo enkrat vse samo ugasnilo in se bomo ljudje zopet pogovarjali na avtobusnih postajah, se nasmehnili drug drugemu na sprehodu in bi filmske romance, kjer se dva zaljubita v knjižnici, spet oživele. Mogoče kdaj, nekje, spet bo tako, kot je nekoč bilo…